KONEC/THE END

Vsake zgodbe je enkrat konec. Kdor hoče pa naj pogleda na moj blog.

Every story has its end. If you wish, you can go to my main blog.

HOME, SWEET HOME

In potem sem po dveh tednih vročine, čilijev in Corona piva odšel domov.

And then, after two weeks of heat, chili peppers and Corona beer, I went home.

CUKRČKI/SWEETS

Wild, wild west

Netopirji/Bats

McDonald

LJUDJE

Pa še nekaj primerkov.

CITY LIMITS

Res je, da je Austin glavno meste zvezne države Teksas. In res je, da ima skoraj miljon prebivalcev. In res je, da je eno najvarnejših mest v ZDA. Je pa tudi res, da je kljub vsemu provinca. Zaspan in južnjaško počasen. Res je, da imamo pri nas preveč trgovin, ampak v Austinu jih skoraj ni. Kje se ljudje oblačijo, kje nakupujejo tehniko mi ni uspelo ugotoviti. Ko sem hotel kupiti mini prenosnik, so me poslali daleč ven, pol ure z mestnim avtobusom. Tam je bilo nekaj kot en vogal našega BTCja. Računalnika pa nisem kupil.

Ves center je kakšnih deset stoplnic, ki jih polovico še gradijo. Parkirišč, kjer so nekoč stale zgradbe, polno. Zgodovinski del okoli šeste ulice je nekaj deset zgradb visokih eno nadstropje, nekatere lesene, nekatere opečnate. Ampak redko katera je starejša od 150 let.

So pa ljudje južnjaško prijazni. Na cesti pozdravljajo neznance in se čudijo vremenu. Southern hospitality.

SIGNS

In seveda predmestna "idila"!

STENE

No, seveda, obstajajo pa tudi še posamezni napisi na fasadah. Klasika!